Ni lahko pogledati v te temne dele sebe. Tu lahko najdemo destruktivnost, samosabotažo …. Lahko zagotovite, da tega še niste občutili?

Naši potisnjeni ali odcepljeni deli sebe želijo biti sprejeti. Medtem, ko v sebi gojimo idejo kakšni bi želeli biti, naše nezavedno potiskamo in dušimo v sebi, pa vendar nam vse vrača v destruktivni obliki – dokler tega ne uvidimo in sprejmemo. Naše gone žal ne moremo izkoreniniti. Vsak velik pritisk pa nekoč, nekje poči.

Divja narava našega nezavednega

Nezavedno je ves čas aktivno. Vsebina, ki je tam notri si želi biti aktivna v našem življenju. Naše nezavedno terja od vsakega od nas, da postane celovita osebnost. Tisti neželjeni ali spregledani deli sebe želijo svoje mesto.

Jung je odkril, manj ko imata zavedno in nezavedno kontaktov, manj ko so nam poznane nezavedne vsebine, bolj ko jih potiskujemo, bolj postanejo infantilni in arhaični – postanejo divji.

Med tem ko zavedni del gre v šolo, odrašča, nezavedni deli postanejo necivilizirani, saj za te dele nihče ne poskrbi. Takrat nam tudi v življenju delajo preglavice, saj so destruktivni. Takrat je zaželjena pomoč strokovnjaka, saj le tako omogočimo našim temnim delom, da pridejo na plan in ugledajo svetlobo dneva.

Delo na sebi od nas zahteva sprejemanje vsega, kar smo. To niso le naše pozitivne strani, ampak tudi temne.

Neznani deli, lahko postanejo naša velika moč

S tem ko naredimo prostor, se osvobodimo veliko psihične energije.

To je kot, da smo do sedaj v življenju uporabljali le eno roko, drugo roko pa smo uporabljali le zato, da bi držali ta vrata zaprta. Ko ni več potrebe, da bi držali vrata zaprta, imamo naenkrat svobodne roke in možnost, da z njimi nekaj počnemo. Količina energije, ki smo jo uporabili da smo držali stvari v našem nezavednem, nam je sedaj na razpolago.

Še ena zelo pomembna stvar, katero prejmemo v procesu nezavednega v zavedno, sicer smo jo vedno imeli, vendar je sami sebi nismo priznali. S procesom, ki ga opravimo, odvzamemo moč tistim osebam, ki so nas spravljale ob živce – sedaj znamo sprejeti svojo agresijo, in se zamo boriti za tisto, kar si želimo brez straha in sramu. Ne bodo nas več iritirali tisti, ki živijo nemirno, saj smo sprejeli nemirni del sebe in si tako dali dovoljenje, da smo svobodni.

S tem, ko ozavestimo svoj nezavedni del, si znamo vzeti čas zase, tudi takrat ko imamo največ dela, saj vemo, da nam počitek naredi le dobro. S tem se naučimo biti tudi bolj produktivni in paziti na svoje psihično in fizično zdravje.

Ko ob svetlobi cenimo tudi naš lastno temo,

tedaj lahko postanemo svobodni.

Brez zavor, brez strahov, z več energije.

Razmislite:

• Kaj je tisto, kar vas pri sebi in drugih tako zelo nervira?

• Kako nezavedno upravlja z vami?

• Si dovolite kdaj biti leni?

• Sprejemate svojo agresivnost?

• Kako se jezite?

• Kam usmerjate vaš bes?