V osnovi nas vodijo globoko nezavedne niti oz. naše formule zaljubljanja, in sicer iz drugih delov naših možganov, ki so se osnovale oziroma formirale skozi vaše odnose z vašimi starši. Te formule so aktivne in delujejo v času, ko izbiramo v koga se bomo zaljubili in tudi kdaj po fazi zaljubljenosti, poglabljamo odnos.

Nezavedne formule zaljubljanja: kako izbiramo v koga se zaljubimo?

Naši možgani od najzgodnejših dni delujejo oziroma imajo nalogo, da spoznajo kakšen je svet in zgradi generalizirane zaključke, oziroma nezavedna prepričanja. Tako tudi kreiramo eno sliko v možganih, oziroma idejo o tem kakšen je objekt naše ljubezni in kakšna je oseba v katero se bomo zaljubili. Strukturo te osebe smo nekoč davno kreirali skozi odnose z našimi starši, na samem začetku našega življenja.

Naš “notranji delovni model” nosi osnovne elemente takega kot je bil naš starš, s tem da naglašujemo, ne to, kar je bilo dobro, ampak tisto, kar ni bilo dobro: tisto, kar je manjkalo,tisto česar smo željni – in tako ta del manjka ali neke prizadetosti, ki smo jo doživeli od staršev, to postane tisto na kar smo fiksirani.

Takrat, ko prepoznamo te črte osebnosti ali vsebine, ki so na neki osebi, takrat se vam dvigne energija, strast, libido in počasi se javi tudi občutek zaljubljenosti. Takrat se v bistvu vrnemo v rano otroštvo in skozi transfer doživljamo ponovno ta odnos z starši.

Na ta način poskušamo potešiti našo lakoto. Lahko projeciramo tudi pozitivne vsebine vendar, če so obstajale neke potrebe, ki so zadovoljene, smo mi nahranjeni. Ker lačni ne iščemo hrane, iščemo tisto kar je nedokončano, tisti del, kjer smo ostali lačni ( nedokončane stvari ) in tako izbiramo osebe z idejo, da bodo oni zacelili naše rane in da bomo s tem končno dobili tisto, kar nismo dobili od naših staršev. Pa je res tako? Namreč lahko nas bodo v največji meri frustrirali in prizadeli, ker bodo reaktivirali naše boleče rane.

Zakaj izberemo partnerja, ki nas prizadene?

Ko v partnerstvu pride do spora, lahko naše obnašanje od zunaj lahko deluje popolnoma neadekvatno situaciji ali pretirano, ker te reakcije nastanejo iz naših prvih let življenja, iz nekih naših obramb, ki smo jih začeli uporabljati, da bi se zaščitili pred bolečinami.

Bolečino, katere nismo mogli izraziti v našem otroštvu, nosimo na našem hrbtu, kot nek nahrbtnik, ki nastopa v veljavo pri naših reakcijah še predno se tega res zavemo.

Nažalost, ko smo v odnosu, nerazrešeno jezo in bolečino iz preteklosti doživljamo v sedanjosti z našim partnerjem. V odnosu se reaktivirajo te stare rane in zato mi predvidevamo, da je partner ta ki jih proizvaja – pravzaprav pa je partner samo našel odprto rano tega otroka.

Žal te rane ne pridejo na površje, če smo samski. Potrebujemo nekoga, ki nam bo pomagal najti naše rane, torej potrebujemo odnos, da jih prebudimo in to z nekom, ki nam bo dovolil, da čutimo to kar čutimo in to brez obsojanja.

Ti bodi moj oče, jaz bom tvoja mama

Ko vstopamo v odnos, nezavedno sprejemamo sporazum, kjer pričakujem, da boš ti moj oče, ki me ne bo zapustil, in ti pričakuješ da ti bom mama, ki te bo brezpogono sprejemala takega kot si. Ko pa se to ne zgodi, ker ni mogoče, da bi nekdo drug pozdravil naše rane, te začnem kriviti.

Par je iz enega razloga vedno v sporu. Par v odnos prinese svoje otroštvo in tega ne dela zavestno. Vsakdo od nas odrašča v družini, ki kreira naše izkušnje. Izkušnje naredijo sliko o najpomembnejših osebah v našem življenju in ko odrastemo, iščemo partnera in se vanj zaljubimo. V prostoru zagledamo osebo, ki nas močno povleče, v njeni/njegovi prisotnosti, to je takoimenovana romantična ljubezen. To je oseba naših sanj.

Mi takrat ne vemo, da se v našem nezavednem ozadju vrti model ki nas povezuje z nekom, ki je podoben tistim, ki so skrbeli za nas, ljudem ob katerih smo odrasli, ob katerih smo se naučili kaj je ljubezen. Spaja nas z osebo s katero smo doživeli najhujše frustracije, in ne najboljše izkušnje, ker težimo k ponovitvi odnosa, ki smo ga v začetku našega življenja kreirali z starši.

V kolikor je bil oče pogosto odsoten, lahko najdemo partnerja, ki za nas ne bo popolnoma dostopen. Tak je naš koncept ljubezni.

Če je oče bil agresiven, imamo izkušnjo, da je agresivnost povezana z ljubeznijo, zato si izberemo takega partnerja.

Velikokrat slišimo, da hčerka alkoholika najde partnerja, ki veliko pije. Ali pa moški, ki je imel dominantno mamo, izbere močno ženo in bo žal nekje v njeni senci. Kasneje pa bo ona vedno kriva, ker se on ne zmore izraziti v odnosu, ona pa ga bo najbolj verjetno obsojala, Da ni dec“ in da mora vse narediti sama.

Torej, ne glede na to, da sprva nekdo izgleda kot oseba ki prihaja iz naših sanj, se kasneje lahko prelevi v osebo naših nočnih mor. Tu nato nastane boj za prevlado. In to je nato vzrok, da morda par pride na terapijo.

Na terapiji je zaželjeno da par dobi uvid v to, da njuna romatična privlačnost temelji na podzavestni sliki, ki ju je zbližala.

To je tisto, kar dela narava. Zbližuje ljudi ki niso najbolj kompatibilni, čeprav mislijo da so, da bi se lahko dva medseboljno zacelila in razvila. Razumevanje te dinamike iz ozadja doprinaša kvaliteto naši vezi.

Kaj se dogaja z našim telesom, če trpimo?

Neredko ljudje trpijo fizično bolečino, kadar trpijo v ljubezni. Lahko čustvena bolečina povzroči fizično bolečino? Če namesto povezanosti daljši čas doživljamo anksioznost (tesnobo), potem vključimo naše obrambne mehanizme. Oseba, ki je prikrajšana za svojo čustveno samoregulacijo, in stabilno vzdrževanje svojega notranjega stanja, mora vedno imeti nekoga, ki mu bo ta del reguliral.

Razmislite: Kaj vaš partner spodbuja v vas?

Ko nek partner vstopi v vaše življenje, je pomembno da veste, da ni tam slučajno in da ni napačen..

Ko mine romantična ljubezen, ko padejo maske zaljubljenosti, ko se vidite taki kot ste, ko se povečajo vajina nesoglasja, se povečajo vaši prepiri…in ko ste ravno na tem, da rečete, da to ni to, razmislite še enkrat. V katero rano dreza vaš parter? Kakšna čustva vam zbuja? Kaj mu zamerite? Kako vam povzroča bolečino? So vam taka čustva poznana že od prej? Je že kdo delal z vami na tak način?…

Odgovor na zgoraj navedena vprašanja je točno to, to je razlog zakaj je ravno on v vašem življenju. Ne zato, da bi vas rešil, vam uredil življenje, vam garantiral srečno obdobje, ampak vas tudi spodbudil in vas opomnil na katerem področju se morate razviti.Tu je da bosta lahko delala na skupnem projektu, kjer se bosta s pomočjo eden drugega razvijala.

Kaj je rešitev?

Ko postanem kompletna oseba, ki ni odvisna od tistega drugega in nima nerealnega pričakovanja od partnerja, takrat lahko najdem osebo, ki mi bo komplementarna, in s katero lahko ustvarim zdravo izmenjavo Uspešen partnerski odnos je pravzaprav skupen projekt, kjer vsak od vas dela osveščeno na svojem delu.

V kolikor si želimo od partnerja, da nadomesti vse tisto, za kar smo nekoč bili razočarani in da nam zaceli naše rane, bomo žal vedno razočarani, „ljubezen bo vedno bolela in partner bo tisti, ki bo to bolečino povzročal.”.

Zato je sedaj pravi čas, da se začnete ukvarjati sami s seboj in če slučajno pride do takšne „krize“ v odnosu, delate na tem da spoznavate na kakšnih obrambnih mehanizmih vi najbolj delujete, ne pa da želite spremeniti partnerja ali pa ga celo zamenjati za nekega novega.