Najbolj močni občutki so popolnoma izključeni od misli, povezanih z njimi, kar daje prednost vstopu v zavest slednjih v bolj intelektualizirani obliki. Zdi se očitno, da je za njeno preživetje nujno, da odklopi čustva, pa čeprav ji telesni simptomi sporočajo ravno nasprotno. Njeno delovanje lahko opišemo, kot obrambo.

Pri obrambnih mehanizmih gre za psihične operacije, večinoma nezavednega nivoja, ki jih izvaja ego, zvesti varuh načela resničnosti, da bi se bolje soočil z vsemi tistimi situacijami tesnobe, ki se dojemajo kot grozeče ali za obvladovanje neznosne bolečine ali psihično uničujočih čustvenih izkušenj.Toda izraz obramba si zasluži tudi, da ga beremo v povsem drugem pomenu: obramba predstavlja povsem zdravo in ustvarjalno prilagoditev, skozi katero dojemamo svet, realnost, ki nas bo spremljala.

Za celo življenje zagotovo ni enostavno določiti natančnega zaporednega vrstnega reda pojava obramb, ki se začnejo že v otroškem razvoju. Primarne ali primitivne obrambe razumemo, kot predbesedne obrambe in delujejo na nediferenciran in globalen način, saj so blizu meje med jazom in zunanjim svetom, ki še ni končan, zrel. Vsak od nas ima nedvomno prednostno obrambno konstelacijo, ki je sčasoma postala del našega osebnega sloga in ki jo skoraj samodejno uporabljamo za soočanje z izkustveno celoto, ki jo zagotovo narekuje več dejavnikov: osnovni temperament, vrsta “travme”, ki smo ju utrpeli v otroštvu, obrambo, ki smo jo posnemali oz videli pri svojih starših, njihove odzive, pridobljene po uporabi istih obrambnih ukrepov….

1. Čeprav se zdi raba obrambnih mehanizmov primitivna, moramo imeti v mislih, da jih otrok uporablja za dojemanje sveta, in da ne predstavljajo njegove perceptivne modalitete, temveč vplivajo tudi na nas odrasle, ki začasno uporabljamo primitivne delitve – torej ko ločimo izkustveno resničnost v dveh nasprotnih kategorijah:

   dobro / slabo, belo / črno – namesto “vsemogočne” oblike mišljenja;

   Vseeno pa je pomembna tako togost njihove uporabe, kot njihova izključna uporaba in množica primitivnih obrambnih ukrepov na škodo zrelejših, ki bi lahko, če se izkaže, da so popolnoma odsotni, morda nakazovali na prisotnost bolj patološke osnovne psihične strukture.

   Več o tem:

   Freud A., Mehanizmi ega in obrambe. Novi Sad, 2006